Moteksoma II

Īhuīcpa Huiquipedia, in yōllōxoxouhqui cēntlamatilizāmoxtli
Ir a la navegación Ir a la búsqueda
       
MAYA-g-log-cal-D20-Ajaw.svg
Moteksoma Xokoyotsin
Tlahtoani tlen Mexihko Tenochtitlan (yeka nohkiya Weyi Tlahtoani tlen Exkan Tlahtoloyan)
Moctezuma Xocoyotzin.pngMoteksoma II iꞌixkopinka. Chiwalok pan mpx. XVII.
Weyi Tlahtoani tlen Exkan Tlahtoloyan
1502 so 1503-1520
Achtopa Awitsotl
Satepan Kwitlawak
Tlayolmelawalistli
Itokah Moteksoma Xokoyotsin
Tlakatki c. 1466
Tenochtitlan, Exkan Tlahtoloyan
Mihki 29 tlen honioh, 1520 (53–54 xiwitl)
Tenochtitlan, Exkan Tlahtoloyan
Tiomatilistli Mexihkatiomatilistli
Teeixmatkakwawitl
Kolwah-Mexihkatl
Itahtsin Axayakatl
Inantsin Xochikweyetl
Isiwaw Teotlalko
Tlapaliskixochtsin
Ikonewan Isabel Moctezuma
Pedro de Moctezuma
Chimalpopoca Moctezuma
Tlaltekatsin
Sekinok

Moteksoma II, nohkiya «Xokoyotsin» (c.1466 – 29 tlen honioh tlen 1520) (nhe: [moteːkˈsoːma ʃoːkoˈjoːt͡sin̥]), no moihkwiloa Moktesoma, Motewksoma so Motekwsoma, elki tlahtoani tlen chiknawi tlen Mexihko Tenochtitlan wan Weyi Tlahtoani chikwase tlen Mexihkatlahtohkayotl, itsalan 1502 so 1503 wan xiwitl 1520. Ipan itepacholis, analewanih (kaxtiltekahmeh) Anawak Tlalli ahsikoh. Miktilok nopa xiwitl kemman mochiwki ne kaxtiltekahmeh wan tlaxkaltekahmeh teetlalkwihkwilistli tlen Mexihkatlahtohkayotl, kampa Hernán Cortés wanya nochin itsonkotonwan tlatewihkeh.

Inok iteepacholis piwi Exkan Tlahtoloyan itlalwi. Wanya itsonkotonwan, Weyi Tlahtoani Moteksomatsin mosemmakak kitlalkwihkwis Xokonochko (Chiyapah) wan Tekwantepek, kehní kinsenkwik tsapotekah wan tlapanekatlakameh inintlalwi. Nohkiya, kinawatihki ayokmo tekitikan ne masewaltin[tyml. 1] pan tlahtohkatekpan, wakka kinxelohki ne pipiltin[tyml. 2] tlen masewaltin achiyok. Tlawel momattok ni tololli intsalan nochin sasanilmeh ika analewanih tlen kalahtoyayah kampa masewaltlakameh inintlalwi.[1]

Mokoronarohki Weyi Tlahtoani sankemman Awitsotl mikki ok ipan se apachiowalistli tlen mochiwki pan xiwitl 1502, inih panok pampa Tenochtitlan tlawel tlaꞌatitlan. Yahwa kixelohki ne weyitlahtohkayotl ika tlatilanmeh, kisenkawki altepemeh ika teinankeh, pewki teetlalkwihkwilistli wan yaoyotl ika Tlahtoloyan Tlaxkallan wan Michwahkatlahtohkayotl, sanpampa mexihkatlakameh axwelkeh kintlalkwihkwikeh.

Iwkatsan onkatkah sekinok Weyi Tlahtoanih tlen Mexihko Tenochtitlan teipan Moteksoma, ipaniman ininteepacholiswan elkeh nelkototsitsin pampa sanniman wetski Exkan Tlahtoloyan, ipan xiwitl 1521.

Tokayotl[xikpatla | xikpatla itsintlan]

Inemilis[xikpatla | xikpatla itsintlan]

Iteepacholis[xikpatla | xikpatla itsintlan]

Iteetlalkwihkwilis[xikpatla | xikpatla itsintlan]

Kaxtiltekahmeh ahsikoh[xikpatla | xikpatla itsintlan]

No xikitta[xikpatla | xikpatla itsintlan]

Tlahtoltlahkwilolli[xikpatla | xikpatla itsintlan]

  1. Ika nawatl tlen wahkapatl, se «masewalli» eliyaya se akahya tlen tlaihiyowiyaya so amo eliyaya sekin tlahtoani iteeixmatkaw.
  2. Ika nawatl tlen wahkapatl, se «pilli» eliyaya se akahya tlen tlawel kipiyayaya tomin, eliyaya welitini so eliyaya sekin tlahtoani iteeixmatkaw

Amoxtemolistli[xikpatla | xikpatla itsintlan]

  1. Hassig, Ross (1988). "Aztec warfare: imperial expansion and political control". Civilization of the American Indian series, no. 188 (Norman: University of Oklahoma Press): 231. ISBN 0-8061-2121-1.  (ika inglestlahtolli)

Sekinok matlatsalantli[xikpatla | xikpatla itsintlan]